Zgodba
Ostareli lastnik večmilijonskega družinskega podjetja je vse življenje posvetil delu, zato ne more le mirno sedeti, ko z računa izgine velikanska vsota denarja. Toda kaj naj stori, ko računovodkinje ni več na spregled? Morda pa resnico pozna grški zbor ptic, ki se oglaša nekje v krošnjah dreves?
Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film, Zimske muhe) z nežno ironijo pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Premiera v glavnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih.
Festivali, nagrade
Karlovi Vari (svetovna premiera v glavnem tekmovalnem programu); São Paulo; Cottbus; LIFFe; devet nominacij za nagrado češki lev Češke filmske in televizijske akademije, tudi za najboljši celovečerec in režijo
Iz prve roke
»Ves čas sem razmišljal o sloganih, ki se pogosto pojavljajo v Sloveniji in na Češkem, da je treba državo oziroma družbo voditi kot podjetje. Kar gre z roko v roki s trendom, da gredo poslovneži v politiko in skušajo pri tem prenesti svoje znanje posla v politično sfero. Predstavljam si, da ti tipi podobno razmišljajo tudi v družini: ki naj bi kot podjetje funkcionirala po jasnih pravilih, in če jih vsi družinski člani upoštevajo, se bodo rodile dobre možnosti za sobivanje. Dokler takšno družino poganja kapital oziroma dokler nihče ne nasprotuje očetovi moči, vse navidezno deluje, v trenutku, ko denar in z njim moč izgineta, pa se zakomplicira. In s tem se pojavi možnost, da se takšni odnosi preizprašajo … Gotovo je to predvsem film o odsotnosti ljubezni. /…/ Uporabil sem ptice, ki delujejo kot ironičen pogled na pripoved, pomenijo pa tudi princip Twitterja, ki ima v svojem logotipu ptico. Zato ptic nisem jemal smrtno resno kot napovedi dogajanja, ampak kot simbol sveta sloganov okrog nas, ki ga glavni liki ne vidijo. Kar pa zadeva ostarele patriarhe, mislim, da jim je v različnih državah dejansko različno ‘odčivkalo’ oziroma jim prej ali slej bo. Ivo ne trči samo v neko ideologijo, ki je ne razume, ampak v predstavo globalno povezanega sveta družbenih omrežij in novih oblik komunikacije, ki mu ni več kos. /…/ Miroslav Donutil je na Češkem izjemno znan in priljubljen igralec. Čeprav nastopa tudi v gledališču, kjer ima bolj karakterne vloge, se ga zaradi njegovih filmskih in televizijskih vlog drži sloves komika. Je nekakšen fenomen. Že desetletja so izjemno priljubljeni njegovi šovi, na katerih v stand-up slogu pripoveduje smešne prigode. Zato ga je toliko bolj zanimivo videti v bolj zahtevni vlogi, kot je ta v Atlasu ptic. Vedel sem tudi, da prijateljuje z biznismeni, kakršen je Ivo, in je seznanjen s svetom, ki je bil meni donedavnega povsem tuj. Imel sem občutek, da se lahko zanesem na avtentičnost, ki jo bo s tem prinesel v film.«
– Olmo Omerzu
Portret avtorja
Olmo Omerzu (rojen leta 1984 v Ljubljani) je svoj prvi kratkometražec Almir (1998), prikazan tudi na Festivalu slovenskega filma, zrežiral že pri trinajstih. Med letoma 2001 in 2003 je bil član uredništva revije Stripburger, leta 2004 pa je izdal svoj prvi avtorski strip. Istega leta se je vpisal na študij filmske režije na praški akademiji FAMU, kjer je med drugim posnel uspešen srednjemetražec Drugo dejanje (Druhé dějství, 2008). Film je požel številne nagrade na evropskih festivalih in doživel distribucijo v čeških kinematografih. Leta 2012 je v sekciji Forum berlinskega filmskega festivala predstavil svoj celovečerni prvenec Mlada noč (Příliš mladá noc), za katerega je kasneje prejel nagrado čeških filmskih kritikov za odkritje leta. Režiserjev drugi celovečerec Družinski film (Rodinný film, 2015) je bil premierno prikazan na festivalu v San Sebastiánu, tretji, Zimske muhe, pa v Karlovih Varih, kjer je bil ovenčan z nagrado za najboljšo režijo. Zadnje štiri omenjene filme smo si lahko ogledali tudi v Sloveniji.
Kritike
»Atlas ptic /…/ se začne kot detektivka, a je mnogo več kot to. Je duhovita in pronicljiva študija odnosov, vzgibov in vrednot neke generacije. Detektivka, prepredena z eksistencializmom in kančkom nadrealizma /…/.«
– Tina Lešničar, Delo
»V Pragi živeči Olmo Omerzu s privlačno vijugastim in simpatično odbitim tretjim celovečercem Atlas ptic potrjuje svoje visoko mesto med mlajšimi srednjeevropskimi scenaristi/režiserji. Film o družinskih, finančnih in čustvenih tegobah ostarelega in bolehnega poslovneža /…/ deluje kot izvrstna deadpan češka različica HBO-jeve uspešnice Nasledstvo (Succession). Češko-slovaško-slovenska koprodukcija, ki z nenavadno kvazi-zborovsko vlogo naslovnih ptic drzno in nepozabno zajadra v magični realizem, bi lahko Omerzuju /…/ končno prinesla mednarodni preboj, ki se je obetal vse od njegovega sijajnega srednjemetražca Mlada noč iz leta 2012. /…/ [V Atlasu ptic] drama (in komedija) organsko izvirata iz prepričljivo zasnovanih likov, ki jim vrhunska igralska zasedba vdahne tri dimenzije. Omerzu skupaj s svojo izkušeno, a diskretno ekipo – snemalcem Lukášem Miloto in montažerko Jano Vlčkovo na čelu – splete nadvse zanimivo in nepredvidljivo zgodbo. Film poleti še višje s pomočjo režiserjevih duhovitih ornitoloških domislic. /…/ Po ogledu Atlasa ptic ptičjega prepevanja v filmih morda nikoli več ne boste mogli poslušati na enak način; kakšna neslišna sporočila nam posredujejo naši pernati prijatelji? Ptičji zbor tu dosledno poudarja moralne nauke in sporočila zgodbe, vendar na način, ki je veliko bolj očarljiv kot didaktičen.«
– Neil Young, Screen Daily
»Olmo Omerzu, slovenski gastarbajter, avtor finih filmov (Zimske muhe, Družinski film, Mlada noč), si v Atlasu ptic vzame uro in pol za uničenje kapitalizma. Ivo (Miroslav Donutil), ostareli lastnik češke tovarne, nenadoma kolapsne. Srce. Odpeljejo ga na kliniko in ga priklopijo na aparate. Videti je tako groteskno, kot bi se kdo iz njega norčeval. Kapitalizem smeši, ponižuje, ubija in uničuje tudi tiste, ki vanj najbolj verjamejo, ki ga najbolj slavijo in ki z njim najbolj profitirajo. In medtem ko se Ivo, kapitalist, ki ga je kapitalizem povsem izžel, bori za življenje, njegova sinova zarotniško oznanjata: Delati se je treba, kot da je živ! Kot da je vse v redu! Preprečiti je treba paniko. Kapital je plašna žival.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Znova tenkočutna, duhovita in domišljena filmska pripoved režiserja Olma Omerzuja. Zgodba o kapitalizmu, ki ga ustavi šele infarktni splet okoliščin. Ko je Olmo leta 2012 vzbudil pozornost s prvencem Mlada noč, je morda lahko kdo pomislil, da je šlo za začetniško srečo. Z vsakim svojim novim filmom pa je dokazal, da ni tako, saj izjemno uspešno gradi svojo filmografijo. Komaj čakam njegov naslednji film.«
– Marko Naberšnik, Najboljši filmi v letu 2021, Ekran
»Vse odkar je golob sedel na veji in razmišljal o življenju, na platnu nismo videli tako pronicljivih in filozofskih ptic.«
– Kaleem Aftab, Cineuropa
Predfilm
Poslednji dan patriarhata (Poslední den patriarchátu, Olmo Omerzu, Slovenija/Češka, 2020, 16′)
Igrajo
Miroslav Donutil, Alena Mihulová, Martin Pechlát, Eliška Křenková, Vojtěch Kotek, Pavla Beretová
