Avatar

Avatar nas popelje v spektakularni svet, kakršnega si ni moč predstavljati. Na njem se prišlek z Zemlje poda na epsko pustolovščino in se nazadnje bori za rešitev tujega sveta, ki je sčasoma postal njegov dom. James Cameron, režiser in dobitnik oskarja za Titanik, je o filmu začel razmišljati pred 15 leti, ko sredstva, s katerimi bi realiziral svojo vizijo, še niso niti obstajala. Zdaj, po štirih letih produkcije, Avatar, igrani akcijski film z novo generacijo posebnih učinkov, prinaša povsem novo filmsko izkušnjo, v katero se gledalec dobesedno potopi. Revolucionarna tehnologija, ki so jo iznašli za film, se razblini v čustva likov in razsežnost zgodbe.

 

V  nezemeljski svet vstopimo skozi oči Jaka Sullyja, nekdanjega marinca, priklenjenega na invalidski voziček. Kljub invalidnemu telesu je Jake v srcu še vedno bojevnik. Rekrutirajo ga za potovanje na več svetlobnih let oddaljeno človeško postojanko na Pandori. Tam mogočna korporacija izkopava redki mineral, ki je ključnega pomena za rešitev Zemljine energijske krize. Ker je ozračje na Pandori strupeno, so ustvarili Program Avatar, v katerem je zavest človeških “voznikov” povezana z avatarjem. Avatar je na daljavo kontrolirano biološko telo, ki lahko preživi v smrtonosnem ozračju. Ti avatarji so plod genetskega inženiringa človeške DNK in DNK domorodcev Pandore – Na’vijev.

 

Ponovno rojen v svojem avatarju Jake lahko spet hodi. Njegova naloga je infiltracija med Na’vije, ki so postali glavna ovira pri izkopavanju dragocene rudnine. A prekrasna ženska Na’vijev, Neytiri, Jaku reši življenje in to spremeni vse. Jaka njen klan sprejme medse in nauči se, kako postati eden od njih, kar je povezano z mnogimi preizkusi in pustolovščinami. Ko se Jakov odnos z njegovo obotavljivo učiteljico Neytiri poglobi, začne spoštovati na’vijevski način življenja in nazadnje zavzame svoje mesto med njimi. Kmalu bo postavljen pred najtežji preizkus, ko jih popelje v epsko bitko, ki bo odločila o usodi celotnega sveta.

 

 

“Avatar je najzahtevnejši film, kar sem jih posnel,” pravi scenarist in režiser James Cameron. In ta izjava veliko pove, glede na to, da je Cameron svetovno znani mojster pripovedovanja zgodb: njegovi filmi Titanik, Terminator, Terminator 2, Osmi potnik 2, Brezno in Resnične laži so bili prelomni filmi, mešanica spektakla, izjemne zgodbe, likov in tehnološke čarovnije, ki je služila zgodbi in čustvom.

 

“Z Avatarjem sem hotel ustvariti znano vrsto pustolovščine v neznanem okolju,” razloži Cameron, “zasnoval sem klasično pripoved o prišleku na tuji zemlji in v tuji kulturi v nezemeljskem svetu. Zgodba je po obliki klasična v najbolj grobih potezah, vendar občinstvo čaka polno preobratov in presenečenj. Sanjal sem, da bi ustvaril film, kot je ta, film, ki se dogaja v drugačnem svetu velike nevarnosti in izjemne lepote, vse od kar sem kot otrok požiral šundovsko znanstveno fantastiko in stripe in med urami matematike risal nezemeljska bitja, skrivajoč se za učbenikom. Z AvatarjemJEM sem končno dobil priložnost.”

 

 

Camerona pri ustvarjanju tuje vrste ni zanimala uporaba maske. Humanoidne Nezemljane že več desetletij igrajo zamaskirani igralci, vse od B filmov petdesetih let, skozi štiri desetletja Zvezdnih stez in njihovih spin offov ter drugih znanstvenofantastičnih filmov in nadaljevank. Preizkusili so že vsak dizajn in metodo nanašanja maske na obraze igralcev. Za povrh je to tudi omejujoče. Velikost in obliko oči ne moreš spremeniti. Proporce telesa ne moreš spremeniti, prav tako ne velikosti lika. Igralec, ki ima na sebi gumo in ostale vrste maske, je omejem tudi pri igranju, saj je maska pregrada med igralcem in objektivom kamere.    

 

Z metodo, ki so jo uporabili pri Avatarju, metodo ujetega gibanja, se te negativnosti ne pojavijo. Z računalniško grafiko so avatarji podobni igralcem, ki jih igrajo, njihovi osnovni proporci pa so drugačni. Oči Na’vijev so po premeru dvakrat večje od človeških in med njimi je večji razmak. Na’viji so precej vitkejši od ljudi, z daljšimi vratovi, imajo drugačno strukturo kosti in mišic, med drugim tudi najbolj očitno, dlani s tremi prsti.  Kot računalniški liki so Na’viji in avatarji lahko precej večji od ljudi. Z modro masko bi bila njihova koža motna, z računalniško grafiko pa je prosojna in se obnaša kot prava koža, pri kateri pigment na površju ne pokriva rdečice krvi pod njo, kar se denimo vidi, ko močna sončna svetloba posije na zadnjo stran ušes likov. Vse te malenkosti skupaj omogočajo nastanek na videz živih bitij.

 

Cameron je iskal način, kako ustvariti nezemljane za 21. stoletje. Leta 1995 je videl hiter napredek na področju računalniško oblikovanih likov in mislil, da bo lahko posnel svoj sanjski projekt, ki se dogaja na drugem svetu. Ker je že ustvaril povsem novo generacijo računalniških likov za Brezno in Terminatorja 2, je Cameron želel ponesti računalniško grafiko v nove višave in tako napisal vizualno ambicioznega Avatarja.  Ko pa so scenarij razdelali strokovnjaki za posebne učinke, je spoznal, da je tehnologija, potrebna za fotorealizem, oddaljena še nekaj let, zato je projekt romal na polico.

 

Ko je leta 2005 Cameron oživel projekt, se je zdelo, da so vse potrebne tehnike za prvim vogalom. V tistem času jih je še skrbelo, da liki ne bodo videti povsem živi in da bodo žrtve t.i. učinka mrtvega očesa iz zgodnejših filmov s tehniko “ujetja nastopa.” Cameronova ekipa se je odločila, da preseže vse začetne poskuse in zagotovi popolno realnost likov. Razvili so povsem novo tehnologijo, s katero so posneli obrazno mimiko. Igralci so nosili posebne čelade, podobne nogometnim, na katere so pritrdili majhne kamere. Te so posnele celo najbolj drobne premike obraznih mišic. In kar je najpomembneje, kamera je posnela gibanje oči, česar prejšnji sistemi niso mogli. Seveda so posneli z igralci in pod Cameronovim vodstvom tudi vse prizore v filmu: brez scene, brez kostumov, samo igrali so, kar se je večini zdelo nadvse imenitno.

 

Druga inovacija, ustvarjenja posebej za Avatarja, je virtualna kamera, ki je Cameronu omogočala snemati prizore znotraj računalniško ustvarjenega sveta, kot če bi snemal v hollywoodskem studiu. Skozi vizualno kamero Cameron ni videl Zoë Saldana, ampak njen velikanski modrokožni lik Neytiri.  Namesto Sama Worthingtona in Sigourney Weaver je videl njuna velikanska avatarja, skupaj s repoma in velikanskimi zlatimi očmi. Namesto pustega sivega prostora pa je videl bujen pragozd Pandore, lebdeče gore Hallelujah in človeško kolonijo pri Peklenskih vratih.

 

Za učinke so poskrbeli pri WETA Digital iz Nove Zelandije, ki so ustvarili like pri Gospodarju prstanov in King Kongu.

 

 

Če vprašate animatorje pri WETA, vam bodo povedali, da so avatarji in Na’viji animirani.  Če vprašate Jima Camerona, vam bo rekel, da so like odigrali igralci. Resnica je, da imajo oboji prav. Potrebno je bilo velike animacijske spretnosti, da so liki “odigrali” natanko tako, kot so to storili igralci. Hkrati si niso pri igri jemali nobene svobode. Niso jih polepšali ali z njimi pretiravali.  Animatorji so vsekakor nekaj dodali z gibanjem repa in ušes, česar igralci niso mogli. A celo pri tem je bil cilj ostati v skladu s čustvi, ki so jih ustvarili igralci med prvim snemanjem,

 

“Igralci me sprašujejo, ali jih skušamo nadomestiti,” pravi Cameron. “Prav nasprotno, skušamo jim dati večjo moč, jim dati nove metode izražanja in ustvariti like brez omejitev. Nočem nadomestiti igralcev. Rad delam z njimi. To počnem kot režiser. Nadomestiti hočemo samo pet ur ždenja v maski, kolikor so pač včasih potrebovali za nastanek likov, kot so nezemljani, volkodlaki, čarovnice, demoni in tako naprej. Zdaj ste lahko, kdorkoli in karkoli hočete, pri katerikoli starosti, lahko celo spremenite spol, ne da bi zapravljali čas z ždenjem v stolu za masko.”

 

Poleg vse kompleksnosti je Avatar posnet v stereoskopskem 3D-ju, za kar je bilo spet potrebno ustvariti posebno tehnologijo, t.i. . Fusion Camera System. Cameron ga je razvil skupaj z Vincom Pacom. Zanj sta potrebovala sedem let.  

 

Zaradi različnih nivojev tehnologije, ki so jih razvili posebej za AvatarjaJA,  je bil to najbolj zahteven Cameronov film do zdaj. Filmarji so se znašli na neznanem teritoriju in sproti iskali odgovore.

 

A vse te revolucionarne tehnologije so samo Cameronovo orodje, ki vedno služi zgodbi, čustvom in likom. Producent Jon Landau pravi: “Avatar na občinstvo ne bo pustil vtisa zaradi tehnologije. Bistvo so liki in zgodba, ki jih je Jim ustvaril.”  Cameron dodaja: “Vedno je nazadnje pomembno samo vprašanje: Ali je zgodba dobra? Nazadnje se bodo ljudje pogovarjali o likih – nezemljanih in ljudeh – in njihovih potovanjih.”

 

O osrednjem liku, Jaku Sullyju, Cameron pravi: “Trik ni bil v tem, kako ga napisati, trik je bil najti pravega igralca, ki ga bo odigral.” Več mesecev so iskali po ZDA in nazadnje našli Sama Worthingtona – v Avstraliji. Ta je sprva ponudbo okleval sprejeti, saj je bil projekt ovit v skrivnost. Še tega mu niso povedali, kdo ga bo režiral. “Zdelo se mi je zapravljanje časa,” pravi Sam. Čez teden dni so ga znova poklicali in ga povabili, naj pride v Los Angeles na pogovor z Jamesom Cameronom. “Velja – a pogovor glede česa?” ga je še vedno zanimalo,

 

Tudi potem ko mu je Cameron opisal zgodbo in Jakov lik ter ga vprašal, ali se je pripravljen podati na pustolovščino, je imel Sam še eno nujno opravilo pred začetkom potovanja na Pandoro. “Jimu sem rekel, da, seveda se bom odpravil na pustolovščino – ampak najprej moram še popraviti zavore svojega avta.”

 

Cameron in Landau sta vedela, da je Worthingtona vredno počakati.  

 

Lik Neytiri, ki jo igra Zoe Saldana, ponovno izpostavlja Cameronovo naklonjenost močnim ženskim likom, ki jih tako rad ustvarja. Neytiri se tako pridružuje klasičnim Cameronovim junakinjam, ki so postale prave ikone, Prva je seveda  Ellen Ripley iz drugega dela Osmega potnika. Igrala jo je Sigourney Weaver. Njena igra in njen nastop sta postala zgled akcijske junakinje. Sigourney po več kot 20 letih v Avatarju spet sodeluje s Cameronom. Potem so tu še izjemni ženski liki, Sarah Connor iz obeh Termintorjev,  Rose DeWitt Bukater iz Titanika, Lindsay Brigman iz Brezna in Helen Tasker iz Resničnih laži. Nobeden od teh likov ni bil samo za okrasek, v katerega se zagleda glavni moški lik. Neytiri je v skladu s to bogato tradicijo močna, elegantna, športna, lepa, čutna, ranljiva in čustveno neposredna.

 

Zoe je pred začetkom snemanja tako kot večina drugih igralcev veliko telovadila. Jahala je, se ukvarjala z borilnimi veščinami in streljala. Skupaj z drugimi igralci in Cameronom je poleg tega odpotovala na Havaje, ki so okoljsko spominjali na Pandoro. “Živeli smo brez sofisticirane tehnologije, orodij in drugega ugodja. Tri dni sem bila skoraj gola. Kopala sem in plezala in bila vsa od blata. Pogrešala sem udobja civilizacije in se pritoževala, da tega ne zmorem. Jim pa mi rekel: “Oh, daj no, Neytiri, stisni zobe! “

 

Želja vseh udeleženih je bila z Avatarjem obiskovalcem kina ponuditi enkratno izkušnjo. “Jim filmov ne snema zase,” pravi Jon Landau. “Snema jih za občinstvo.”   Cameron dodaja: “Zares si želim, da bi imelo občinstvo popolno filmsko doživetje. Upam, da bodo ob prihodu iz kina ljudje rekli: Nisem videl filma. DOŽIVEL sem film.”

 

 

Sam Worthington (Jake Sully) je na prestižni sydneyjski National Institute of Dramatic Art (NIDA) diplomiral leta 1998.  Po diplomi je nastopil v gledališki postavitvi Judeževega poljuba.

 

Imel je manjše vloge v filmih Hartova vojna, The Great Raid in Rogue. Potem se je potegoval za vlogo Jamesa Bonda v Casino Royale. Čeprav je ni dobil, je bila to dobra vaja za naslednje leto, ko ga je James Cameron po dolgotrajnem iskanju osebno izbral za glavno vlogo v Avatarju.

 

Igral je tudi v Terminatorju: Odrešitev, ki je po svetu priigral 370 milijonov dolarjev. 

 

Pred kratkim je končal snemanje dram Last Night s Keiro Knightley in The Debt s Helen Mirren.  Poleg tega je posnel Clash of the Titans, ki naj bi ga premierno prikazali 26. marca 2010.

 

Worthington je debitiral v avstralskem filmu Bootmen. Posnel je še avstralske filme Dirty Deeds, Getting’ Square, Macbeth, Somersault. 

 

Na televiziji je nastopil v Love My Way, The Surgeon, Delivery Man, Two Twisted.

 

Zoë Saldana (Neytiri) je posnela filme Zvezdne steze, Center Stage, Točka prednosti, Ugani, kdo pride na večerjo, Pirati s Karibov: prekletstvo črnega bisera, Terminal, Dirty Deeds,Temptation and Constellation, Get Over It, Crossroads, Snipes in Drumline.

 

Na televiziji je nastopila v Keeping It Real in v Zakon in red.

 

Med njenimi prihajajočimi filmi sta Death At A Funeral in The Losers.

 

Sigourney Weaver (Dr. Grace Augustine) je ustvarila celo vrsto nepozabnih filmskih likov, tako resnih kot komičnih, od  Ellen Ripley iz Osmega potnika do Dian Fossey iz Goril v megli. Očarala je občinstvo in si pridobila priznanja kot ena najbolj cenjenih igralk tako na odru kot na velikem platnu.

 

Na filmu je debitirala s prvim delom Osmega potnika. Za vlogo v drugem delu je bila nominirana za oskarja in zlati globus. Ripley je upodobila tudi v tretjem in četrtem delu.

 

Posnela je še nepozabne Gorile v megli, v kateri je upodobila strokovnjakinjo za primate Dian Fossey ter komedijo Delovno dekle (obe vlogi sta ji prinesli nominacijo za oskarja, prva za glavno, druga za stransko, za obe vlogi je dobila vsaj zlata globusa). V njeni izjemni filmografiji najdemo še Izganjalce duhov, Posnemovalca, Jeffreyja, Smrt in deklico,  Half Moon Street, 1492, One Woman or Two, Eyewitness, Sneguljčico, A Map of The World, Galaxy Quest, Lomilki src,  Holes, The Guys, Vas ob gozdu, Imaginary Heroes, Infamous, The TV Set, Snow Cake, The Girl in the Park, Točko prednosti, Baby Mama, Wall-E-ja in Despereauxa.  

 

Med njenimi prihajajoči filmi so Crazy on the Outside, Paul, You Again. 

 

 

Režiser, scenarist, producent in montažer Avatarja.

Rodil se je v Kapuskasingu v Ontariu v Kanadi in odraščal v bližini Niagarskih slapov. Leta 1971 se je preselil v Breo v Kaliforniji. Tam je študiral fiziko in v času študija najprej delal kot mehanik in nato kot voznik tovornjaka. Ko se je odločil za kariero pri filmu, je leta 1978 pustil svojo službo voznika tovornjaka in zbral denar od konzorcija lokalnih zobozdravnikov in z njim produciral svoj prvi kratki 35 mm film.

 

Vizualni učinki pri tem filmu so ga pripeljali do sodelovanja pri filmu Battle Beyond the Stars (1980) Rogerja Cormana, pri katerem je bil scenograf in režiser vizualnih učinkov. Potem je bil režiser druge ekipe pri Cormanovem znanstvenofantastičnem trilerju Galaxy of Terror (1981).

 

Leta 1983 je Cameron napisal tri scenarije: Rambo 2, Osmi potnik 2 in Terminator. Leta 1984 je režiral Terminatorja z Arnoldom Schwarzeneggerjem, Postal je nepričakovana uspešnica in se uvrstil na lestvico najboljših filmov leta revije Time.

 

Cameron je potem režiral Osmi potnik 2  (1986) ter napisal scenarij in režiral Brezno (1989).  Potem je bil scenarist, producent in režiser Terminatorja 2 (1991),  Resničnih laži (1994) in Titanika (1997).  Bil je tudi koscenarist in producent Point Breaka (1991) in Zadnjih dni (1994) ter producent Solarisa (2003).

 

Njegovi filmi so tlakovali nove poti vizualnih učinkov in postavili številne rekorde gledanosti doma in po svetu. Titanik je še vedno najbolj gledan film vseh časov, saj je skupaj prislužil 1,8 milijarde dolarjev. Cameronovi filmi so bili nominirani za številna priznanja.

 

Leta 1999 je bil Cameron soavtor serije Dark Angel. Snemali so jo dve sezoni.

 

Posnel je tudi dokumentarce Ghosts of the Abyss, James Cameron’s Expedition: Bismarck, Aliens of the Deep in Last Mysteries of the Titanic.