Program kratkih animiranih, dokumentarnih in igranih filmov je sestavil konzorcij Film in Maribor.
V sodelovanju s producenti in distributerji so filme prispevali: Feministični filmski festival FeFi, Mednarodni filmski festival StopTrik, produkcijska hiša Film Factory, Mednarodni festival otroškega in mladinskega filma Enimation in Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc.
Lovka
Urška Djukić, Slovenija, 2019, 19’, igrani
Silva, zagrizena lovka srednjih let, na lov prvikrat povabi svojo najstniško hčer Ano, a izlet se ne konča po pričakovanjih. Miniaturna refleksija o ženstvenosti v času spolne enakopravnosti.
Nagrada za najboljšo igralko Nataši Barbari Gračner, SHORT to the Point International Short Film Festival 2020. Film je bil izbran v program Feminističnega filmskega festivala FeFi v Mariboru.
Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Ana Pavlin, Gojmir Lešnjak, Lučka Počkaj
O avtorici: Urška Djukić (1986) je diplomirala na Visoki šoli za umetnost, UNG. Njen kratki film Dober tek, življenje! je prejel nagrado za najboljši kratki film na Festivalu slovenskega filma, 2016. Leta 2018 je bila povabljena k sodelovanju v SEE Factory, skupnem projektu za mlade režiserje, ki ga kurirata Directors’ Fortnight in Sarajevski FF. V tem kontekstu je sorežirala kratki film The Right One, ki je bil predstavljen na IFF v Cannesu 2019. Istega leta je bila izbrana za 39. rezidenco Cinéfondation, kjer je nadaljevala razvoj svojega prvenca Little Trouble Girls. Urška Djukić z združevanjem žive akcije, animacije in različnih oblik eksperimentalnih tehnik ustvarja hibridne vizualne naracije in se posebej osredotoča na raziskovanje tem, povezanih s sodobno ženskostjo.
Ko smo padli
When We Fell, Ben Spooner, Morgan Twiston Davies, Velika Britanija, 2021, 4’3”, animirani
Pokrajine so se vdale, ptica je letela mimo. Vizualno in glasbeno sodelovanje, ki raziskuje tanko mejo med svobodo in uničenjem.
Lirična animacija Morgana Twistona Daviesa Ko smo padli je omrežila mariborsko občinstvo in si pridobila nagrado StopTrik Grand Prix 2021 v Borderlands kategoriji filmov, ki združujejo stop animacijo z drugimi tehnikami animiranja.
O avtorjih: Ben Spooner in Morgan Twiston Davies tvorita multidisciplinarni filmski duo iz Lutona in Brightona. Sodelujeta na spontane in presenetljive načine, da bi z izvirno glasbo, vizualno umetnostjo in animacijo raziskala skupne izkušnje. Ob tem pogosto razmišljata o največjih življenjskih temah, a k njim pristopata v lahkotnem duhu.
Verjetno te nikoli več ne bom videla
Mitja Mlakar, Slovenija, 2017, 15’, igrani
Hana, mlada ženska v poznih dvajsetih, je soočena z najtežjo odločitvijo svojega življenja: roditi otroka, za katerega obstaja velika verjetnost, da bo imel prirojeno gensko napako, ali narediti splav.
Nagrade: FEST – Pitching Forum: najboljši pitch (2015, Portugalska), European Short Pitch – postprodukcijska nagrada (2017, Poljska), Fresh18 – Cinematography Carbon Award (2018, Velika Britanija).
Igrajo: Judita Franković, Miha Rodman, Silva Čušin, Igor Samobor, Andreja Lazar, Sonja Lovrenčič
O avtorju: Mitja Mlakar (1988) je režiser, snemalec ter soustanovitelj Filmskega društva Film Factory (2009). Več kot desetletje je mentor na produkcijskih delavnicah igranega filma za mlade. Njegovi avtorski filmi so redno predvajani in nagrajeni tako na nacionalnih kot mednarodnih filmskih festivalih. Leta 2013 je prejel nagrado za izjemne kulturne dosežke Univerze v Mariboru in štipendijo za perspektivnega mladega filmskega ustvarjalca Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev. Leta 2014 je ustvarjal v umetniški rezidenci Ministrstva za kulturo RS v Londonu, kjer je razvijal pričujoči kratki film Verjetno te nikoli več ne bom videla (2017). Je del skupine mladih filmskih ustvarjalcev, ki so se združili v okviru omnibusa Kratki rezi (2019). renutno se izobražuje na podiplomskem študiju filmske kamere na Akademiji za dramske umetnosti Univerze v Zagrebu (HR).
Valovita glava
Wavy Head, Max Shoham, Kanada, 2017, 4’35’’, animirano-dokumentarni
Film izpostavlja preizpraševanja mladega avtorja, ki se sooča z redko prirojeno napako in z njo povezano operacijo, ki mu je omogočila normalno delovanje in nevpadljivost v družbi. Avtor izpostavlja vprašanje samopodobe in osebne edinstvenosti, dotika se čustvenega in socialnega odnosa do sebe in drugega. Bi bil drugačen, če se za operacijo ne bi odločili?
Film je prejel več kot 30 nagrad po vsem svetu, v Mariboru pa je leta 2019 prejel nagrado Mali slon za najboljši film Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma ENIMATION.
O avtorju: Max Shoham je mladi avtor iz Toronta, Kanada. V času ustvarjanja filma je bil star 17 let, filmska umetnost pa ga navdušuje že od tretjega razreda. Njegovi filmi so se doslej predstavljali na več kot 130 festivalih, med njimi tudi na Toronto International Film Festival, Scholastic v New Yorku in na Austin Film Festival.
Mikrokaseta – najmanjša kaseta, kar sem jih kdaj videl
Mikrokazeta – najmanja kazeta koju sam ikad vidio, Igor Bezinović, Ivana Pipal (Bonobostudio), Hrvaška / Srbija, 2020, 19’15”
Zoki na velikem odlagališču med kupi smeti na hrvaškem otoku odkrije mikrokaseto. Natančno preučevanje zavrženega predmeta služi kot poklon naključju in domišljiji.
Film je leta 2020 na Mednarodnem filmskem festivalu StopTrik tako prepričal občinstvo, da je požel kar dve nagradi, in sicer StopTrik Grand Prix 2020 ter StopTrik Borderlands 2020, nagrado študentske žirije, ki je v izjavi o filmu zapisala sledeče: “Ta hibrid filmskih žanrov nas je očaral s svojo lahkotnostjo, neposrednostjo in humorjem”.
Igrata: Djordje Branković in Petra Zlonoga.
O avtorjih: Igor Bezinović (1983) je v Zagrebu diplomiral iz filozofije, sociologije in primerjalne književnosti na Fakulteti za humanistične in družbene vede ter iz filmske in televizijske režije na Akademiji dramskih umetnosti. Režiral je približno ducat kratkih filmov, celovečerni dokumentarni film Blokada in celovečerni igrano-dokumentarni film Kratek izlet. S filmsko dejavnostjo se aktivno ukvarja tako profesionalno kot ljubiteljsko. Ivana Pipal (1990) je svobodna vizualna umetnica, ki ustvarja v mediju risbe, ilustracije, animacije, stripa, umetniških knjig, oblikovanja, instalacije, videa in filma. Magistrirala je iz animiranega filma in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Ivana je tudi članica umetniškega kolektiva Lovers, katerega delo temelji na sodelovanju z znanstveniki in umetniški interpretaciji tega procesa. Od leta 2014 so s kolektivom predstavili vrsto instalacij in razstav.
Alzheimer cafe
Martin Draksler, Slovenija, 2019, 18’05’’, dokumentarni
Zakonca Ivan in Jožica sta se po 70 letih skupnega življenja preselila v dom za starejše občane. Kljub vsem oviram starosti nadaljujeta skupno življenje v novem okolju doma. Spomini bledijo, ljubezen ostaja.
Alzheimer cafe je leta 2019 prejel nagrado Dokudoc izbrani, ki so jo člani žirije utemeljili tako: “Alzheimer Cafe uporablja filmski jezik, ki spoštuje dokumentarno tradicijo in se oddaljuje od televizijskih dokumentarnih form, ki preplavljajo domačo produkcijo. Odličen tandem režije in kamere nas brez predsodkov popelje v svet starostnikov. Ta je kljub trpkosti videti zabaven, zato se malo manj bojimo prihodnosti, v kateri mladi filmski avtorji obetajo kvalitetne dokumentarne izdelke.”
Alzheimer cafe je tudi prejemnik kar treh nagrad AGRFT za leto 2019: Zlatolaska za najboljši dokumentarni film, Zlatolaska za najboljšo režijo in Zlatolaska za najboljšo montažo. Istega leta je na 22. Festivalu slovenskega filma prejel nagrado Vesna za najboljši študijski film.
O avtorju: Martin Draksler (1998) je v Ljubljani iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo diplomiral s kratkim igranim filmom Maks (2021). Deluje kot scenarist in režiser.
Ta presneta očetova kamera!
Miloš Tomić, Slovenija, 2021, 6’40’’, animirani
Nagajiv deček vztrajno in na nepridiprav način išče pozornost očeta – fotografa. Samo soočenje z očetovim umetniškim kaosom ter njegovo že skoraj obsesivno fascinacijo nad fotografijo-življenjem pa navsezadnje postane ključni element utrjevanja vezi z očetom na poti dečkovega odraščanja.
V zgodbi, ki prepleta risano ter stop animacijo v tehniki kolaža, si avtor za svoje inspiracijsko izhodišče izposodi fotografski arhiv slovenskega fotografa Dragiše Modrinjaka, hkrati pa črpa iz osebne izkušnje filmskega ustvarjalca – očeta.
Festivali: POFF Shorts, Black Nights Film Festival (2021, Estonija), Interfilm Berlin International Short Film Festival (2021, Nemčija), Animateka International Animated Film Festival (2021, Slovenija), Cinanima International Animated Film Festival (2021, Portugalska), Stoptrik, mednarodni filmski festival (2021, Slovenija), Balkanima European Animated Film Festival (2021, Srbija), Bogoshorts Bogota Short Film Festival (2021, Kolumbija), Etiuda & Anima International Film Festival (2021, Poljska), 24. Festival slovenskega filma (2021, Slovenija), Animanima International Animation Festival (2021, Srbija).
Nagrada za najboljši film srbskega avtorja, Balkanima European Animated Film Festival 2021.
O avtoru: Miloš Tomić (1976) je leta 2001 diplomiral iz filmske režije na Akademiji za umetnost v Beogradu. Magistriral je iz animacije na FAMU (Praga) pod mentorstvom Petra Skale. Tam je tudi doktoriral z nalogo o zavrženih predmetih kot materialu za film in fotografijo. Od leta 2009 živi v Beogradu, kjer na univerzi Singidunum poučuje kratke video forme. Leta 2013 je zastopal Srbijo na beneškem bienalu. Posnel je več kot 60 kratkih igranih, dokumentarnih, eksperimentalnih in animiranih filmov, ki so jih predvajali na številnih festivalih.
