Zgodba
29-letna Špela je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco.
Nagrade
Festival slovenskega filma, Portorož 2018: vesna za najboljši film, vesna za scenarij (Urša Menart), vesna za igralko v stranski vlogi (Živa Selan), posebna omemba žirije slovenskih filmskih kritikov, nagrada Iridium Filma.
LIFFe – Ljubljanski mednarodni filmski festival 2018: nagrada Vodomec – posebna omemba žirije.
Igrajo
Eva Jesenovec, Živa Selan, Saša Pavček, Branko Završan, Špela Rozin, Jurij Drevenšek, Tina Potočnik Vrhovnik, Lara Vouk, Timon Šturbej, Aljaž Jovanović, Matic Lukšič idr.
O avtorici
Urša Menart (1985) je rojena v Ljubljani, kjer tudi živi. Leta 2010 je diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, od istega leta je samozaposlena v kulturi kot režiserka in scenaristka.
Posnela je nekaj dokumentarnih filmov, ki se ukvarjajo s popkulturo in identiteto: srednjemetražni prerez zgodovine slovenskega rapa Veš, poet, svoj dolg? (2010), celovečerni mozaični pogled na ustvarjanje identitete nove države v osemdesetih letih prejšnjega stoletja Nekoč je bila dežela pridnih (2011) in Kaj pa Mojca? (2014), ki raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v domačih filmskih klasikah išče odraze spreminjanja položaja žensk v družbi.
Kot sodelavka pri scenariju je sodelovala pri filmu Nočno življenje (režiser Damjan Kozole, 2016) in kot koscenaristka pri celovečernem igranem filmu Polsestra (režiser Damjan Kozole, trenutno v postprodukciji). Ne bom več luzerka je njen igrani celovečerni prvenec.
Iz prve roke
»V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. Starejšim se včasih zdi čudno, da še vedno obstajajo mladi, ki si želijo ostati v Sloveniji, ljudje iz generacije mojih staršev mlade pogosto celo prepričujejo, da je odhod v tujino zanje najboljša možnost. Tudi sama sem bila še precej let po diplomi v dilemi, ali naj ostanem v Sloveniji, do katere imam že celo življenje ambivalenten, nekakšen “love-hate” odnos, ali naj se preselim nekam v tujino. In prav iz te dileme, ki sem se jo odločila preusmeriti v nekaj kreativnega in na tak način okolici sporočiti, o čem razmišljam, je nastal scenarij za Luzerko.
Želela sem si posneti portret moje generacije tukaj in zdaj – v trenutku, ko se zdi, da zanjo Slovenija nima prostora – ter hkrati govoriti o generacijskem prepadu med ‘preizobraženimi’ milenijci in našimi starši, ki so imeli za nas visoka pričakovanja, zdaj pa le nemočno opazujejo, kako nam ne uspeva, kot so si predstavljali.«
– Urša Menart, režiserka
—
Film je zelo primeren tudi za šolski ogled.
Več informacij o možnostih organiziranja šolskih kinopredstav najdete na tej povezavi.
Teme za pogovor:
osamosvajanje, uresničevanje ciljev in želja, družbene okoliščine in njihov vpliv na posamezno generacijo, razlike v generaciji in med generacijami, podaljšana adolescenca, izobraževanje in položaj mladih na trgu dela, kapitalizem in nove oblike dela, prekarnost, socialna varnost, položaj posameznika znotraj širšega družbenega sistema, delo in bivanje v tujini, odnosi na daljavo
Uporabno pri predmetih:
slovenščina, sociologija, psihologija, filozofija, razredne ure
