Zgodba
Med prvo svetovno vojno poškodovani brivec se po dolgih letih zdravljenja v bolnišnici vrne v domače mesto. Njegovo zaprašeno brivnico krasijo sovražni grafiti. Med njegovo odsotnostjo so se razmere povsem spremenile – na oblast se je zavihtel diktator Adenoid Hynkel, čigar jurišniki preganjajo judovskega brivca in nadlegujejo celotno judovsko skupnost. A brivca in diktatorja, ki sta si na zunaj izjemno podobna, po nesreči zamenjajo, in brivec se znajde na govorniškem odru, z možnostjo, da za vedno spremeni svet.
Veliki diktator, Chaplinov prvi v celoti zvočni film, je prelomna satira, kritika nacizma in diktature. Film je leta 1941 Chaplinu prinesel pet nominacij za nagrado Ameriške filmske akademije.
O avtorju
Charles Spencer Chaplin se je rodil leta 1889 v Londonu. Njegovo otroštvo je zaznamovala huda revščina v londonskih slumih; s polbratom Sydneyjem sta več let preživela v delovni sirotišnici. Za igro nadarjeni Chaplin je kmalu unovčil svoje sposobnosti in začel nastopati v plesnih skupinah, varietejih in gledališčih, leta 1906 pa se je pridružil prestižni skupini Freda Karna, pod katerim se je razvil v nadarjenega komedijanta. Med enim od gostovanj skupine v Ameriki je prejel ponudbo za delo in leta 1913 podpisal pogodbo z New York Motion Picture Company. Naslednje leto se javnosti prvič predstavi v kultni opravi Potepuha, ki je postal hollywoodska ikona. Občinstvo je zabaval z več kot osemdesetimi uspešnicami, na primer Cirkus, Luči velemesta (City Lights, 1931), Moderni časi (Modern Times, 1936) in Veliki diktator (The Great Dictator, 1940). Leta 1952 so mu zaradi političnih prepričanj po obisku Evrope prepovedali vstop v ZDA. Preselil se je v Švico, kjer je umrl na božični dan leta 1977.
