Zgodba
Rezvan in Sana sta sestri iz urejene teheranske družine. Ko njun oče Iman postane preiskovalni sodnik na revolucionarnem sodišču, njegov novi položaj prinese tudi obveznosti: dekleti morata zdaj strogo paziti na svoje vedenje v javnosti, izogibati se morata sošolkam na srednji šoli, ki se ne zdijo primerna družba, in uporabi socialnih omrežij. V državi pa se krepijo politični protesti, v katere so aktivno vpeti predvsem mladi. Sestri vse bolj opažata razkorak med svetom odraslih, ki se izrisuje na domačem kavču in na televiziji, ter svetom, kot ga doživljajo in prek socialnih omrežij spremljajo mladi. Ko nenadoma skrivnostno izgine službena pištola, oče obdolži ženo in hčerki ter uvede drastične ukrepe. Korak za korakom se krhajo vezi družinskega življenja in razpadajo družbene norme.
Festivali, nagrade
Cannes 2024 (posebna nagrada žirije, Fipresci), Locarno 2024, Sydney 2024
Portret avtorja
Mohammad Rasoulof se je rodil leta 1972 v Širazu in študiral sociologijo v Teheranu. Čeprav v tujini žanje kritiško hvalo in osvaja številne nagrade, v Iranu ni bil nikoli predvajan nobeden od njegovih sedmih celovečercev. Rasoulofove težave z oblastmi so se začele, ko je posnel svoj drugi film, družbenopolitično alegorijo Železni otok (Jazireh ahani, 2005). Leta 2010 je bil z Jafarjem Panahijem aretiran med snemanjem skupnega projekta in obsojen na šest let zapora, vendar so ga po plačilu varščine kasneje izpustili. V sekciji Drugi pogled festivala v Cannesu so bili nagrajeni trije Rasoulofovi celovečerci: leta 2011 je nagrado za najboljšo režijo prejela drama Bé omid é didar, dve leti kasneje je mednarodno združenje filmskih kritikov FIPRESCI nagradilo film Dast-neveshtehaa nemisoosand, leta 2017 pa je glavno nagrado sekcije prejel Rasoulofov šesti celovečerec Lerd, drama o korupciji v iranski družbi. Po vrnitvi iz tujine so oblasti režiserju zaplenile potni list in mu prepovedale snemanje filmov, kasneje pa so ga zaradi »ogrožanja državne varnosti« in »širjenja protirežimske propagande« obsodile še na leto dni zaporne kazni. Leta 2020 je Rasoulof skrivaj posnel film Zlo ne obstaja in zanj prejel zlatega medveda na Berlinalu. Ker se zaradi prepovedi izhoda iz države podelitve ni mogel udeležiti, je nagrado v režiserjevem imenu sprejela njegova hči, ki je kot igralka sicer sodelovala pri zadnji epizodi filma. Film Seme svetega figovca mu je prinesel posebno nagrado žirije v Cannesu, zaradi stroge kazni, na katero so ga obsodile iranske oblasti, pa je moral zapustiti domovino.
