Udobje ni zastonj.
Festivali, nagrade
CPH:DOX (svetovna premiera); Hot Docs; DOXA (otvoritveni film); Dokufest Prizren; Melbourne; Edinburg
Zgodba
Wolt, Amazon, Uber … vsi vemo, kako preprosto jih je uporabljati in kako privlačne so njihove cene. Po vsaki dostavi nas »zaradi zagotavljanja najvišje kakovosti« povabijo, da ocenimo storitev. Le malokdo pa se zaveda, kakšne posledice bo njegova sodba imela za človeka, ki s torbo na ramenih kolesari skozi mesto …
Film pripoveduje zgodbe nevidnih in hitro nadomestljivih ljudi, ki delajo v ekonomiji na zahtevo. Milijoni posameznikov, ki jih je privabila obljuba prožnega delovnika, neodvisnosti ter nadzora nad časom in denarjem, so se znašli v povsem drugačni resničnosti. Pogoji dela so pogosto nevarni, plačilo se spreminja brez predhodnega obvestila in delavci živijo v nenehnem strahu, da bodo zaradi slabe ocene ali nerazpoložljivosti »deaktivirani«.
Iz prve roke
»Tehnologija je nedvomno spremenila naše vsakdanje življenje. Naprave, ki jih nosimo v žepih, uporabljamo ves čas in v mnogih pogledih smo postali od njih odvisni. A medtem ko smo se na ‘družbo na zahtevo’ navadili, se še vedno zelo malo govori o človeškem delu, ki poganja tehnologijo; o ljudeh, ki omogočajo našo tehnološko revolucijo. Bila sem šokirana in osupla, ko sem prvič izvedela, da za iskalnikom Google, ki ga tudi sama uporabim večkrat na dan, stoji na stotisoče delavcev na zahtevo; ljudi, ki algoritme dopolnjujejo s človeško ustvarjalnostjo in inteligenco ter skušajo uganiti, kaj sem imela v mislih, in razvrščajo rezultate. Magična tehnologija, ki so mi jo prodajali, sploh ni tako magična. Mislim, da nam pripovedovanje zgodb na čudovit način pomaga razumeti kompleksne ideje. Ta misel je v središču mojega ustvarjanja, zato je bilo ključnega pomena, da se osredotočim na glasove in zgodbe posameznikov po vsem svetu. Voznike Uberja in dostavljavce Deliverooja že dokaj dobro poznamo, mene pa so zanimali tudi delavci, ki opravljajo majhna priložnostna dela in jih nikoli ne vidimo. V slogu cinema vérité sem se srečala z ljudmi na različnih koncih sveta in z njimi preživela nekaj časa. Srečala sem hendikepirane, migrante in delavce brez dokumentov, mlade, ki vstopajo na trg dela, pa tudi tiste, ki menijo, da so zanj prestari. V Združenih državah Amerike živijo bivši kaznjenci, ki imajo malo možnosti za zaposlitev, posamezniki, ki skrbijo za bolne starše, partnerje ali otroke. Ljudje, ki jim je všeč svoboda dela na zahtevo in želijo biti sami svoji šefi. Vsi ti posamezniki pa imajo tudi veliko skupnega. Njihovi delovni pogoji so pogosto nevarni in ekonomsko negotovi, plača se jim večkrat spreminja brez predhodnega obvestila, biti morajo v stalni pripravljenosti in zaradi slabe ocene jih je mogoče ‘odpustiti’ brez možnosti pritožbe s preprosto deaktivacijo. Nobenega dvoma ni, da ekonomija spletnih platform spreminja delo po vsem svetu. Posameznik, ki opravlja priložnostna dela na podeželju Združenih držav Amerike, ima z delavcem, ki to počne v Indiji ali Nigeriji, danes več skupnega kot kadarkoli prej. Neenakost je resnično postala globalna. Delavci po vsem svetu so si v zadnjem času močno prizadevali, da bi svoja vprašanja predstavili javnosti in skušali doseči spremembe. Mislim, da smo na pragu globalnega gibanja, in upam, da bo del njega tudi moj film /…/.«
– Shannon Walsh
Portret avtorice
Shannon Walsh je poleg Dela na zahtevo napisala in zrežirala dolgometražne dokumentarce H2Oil (2009), À st-henri, le 26 août (2011), Jeppe on a Friday (2013) in Illusions of Control (2019). Svoja dela je predstavila na pomembnih mednarodnih filmskih festivalih, pa tudi na Beneškem bienalu in v pariškim Centru Pompidou. Leta 2017 je kot sourednica izdala knjigo The Ties that Bind: Race and the Politics of Friendship in South Africa. Uradna spletna stran: www.shannonwalsh.ca
Kritike
»Delo na zahtevo, resnično razsvetljujoč film o človeški ceni naših vsakodnevnih udobnosti, gledalca postavi pred težko dilemo. /…/ Film ne bi mogel biti bolj aktualen, saj se zaradi pandemije covid-19 delavci na številnih delovnih mestih vse bolj sprašujejo, kakšna bo ‘nova normalnost’: film postavlja vprašanja, na katera je treba najti odgovor – ne jutri, ampak danes.«
– Pat Mullen, POV Magazine
»Shannon Walsh je v oseminosemdeset minut uspelo strniti ogromno količino podatkov, način, kako pripoveduje zgodbo, pa ne razkrije le mehanizma tega psevdo-gospodarstva, temveč gledalca čustveno poveže z zelo človeškimi zgodbami delavcev na zahtevo. Po ogledu filma boste morda dvakrat premislili, preden boste dostavljavcu prisodili nizko oceno samo zato, ker ste slabe volje ali ker se je pijača razlila iz papirnatega lončka, neprimernega za prevoz v torbi na kolesarjevem hrbtu. Toda ali se boste zato pripravljeni odreči udobju, na katerem temelji vaše vsakdanje življenje?«
– Vladan Petkovic, Cineuropa
»Da bi razjasnila realnost, ki se skriva za evfemističnim žargonom – podobno kot službe za dostavo hrane svoje dostavljavce označujejo z vetrovkami veselih barv –, Shannon Walsh pred kamero povabi skupino piscev, podjetnikov in novinarjev. Ti strokovnjaki poskrbijo za dragoceno prepoznavanje vzorcev in razkrijejo širši kontekst zastrašujoče labirintnega sistema, v katerem laiki – končni uporabniki številnih storitev – težko razumemo etični vpliv svojih odločitev. Najbolj pa režiserko zanimajo posamezne zgodbe delavcev na prvi bojni črti, podrazred, ki ga je ustvaril Uberjev model ekonomije.«
– Jessica Kiang, Variety
