Zgodba
Enajstletni Tabo bi rad postal zasebni detektiv kot v filmih. Ko njegova majhna afriška vasica Hlatikulu vsaj ne bi bila najmirnejši raj v savani! A stvari se postavijo na glavo, ko v sosednjem safari parku umorijo nosoroga zaradi njegovega dragocenega roga. Od vseh možnih kandidatov je osumljen ravno Tabov stric Vusi. Zdaj morata Tabo in njegova nova nemška prijateljica Emma poskrbeti za zapuščenega nosorogovega mladiča, pa tudi raziskati primer in ujeti krivce.
O avtorici
Mara Eibl-Eibesfeldt je večkrat nagrajena režiserka in scenaristka. V Berlinu je študirala novinarstvo, filmske študije in psihologijo, pozneje pa v Münchnu še filmsko režijo. Njen celovečerni prvenec Im Spinnwebhaus je doživel premiero na Berlinalu, pozneje pa je bil prikazan na festivalih po vsem svetu. Revija Variety jo je tistega leta uvrstila med deset obetavnih evropskih režiserjev in režiserk, ki so vzbudili pozornost. Njen celovečerec Detektiv Tabo in primer nosoroga, ki temelji na otroškem romanu Kirsten Boie, je bil posnet na izvirnih lokacijah v Južni Afriki.
Ker je Mara vnukinja priznanega biologa Irenäusa Eibla-Eibesfeldta, enega ustanovnih članov Galapaške fundacije Charlesa Darwina, je bila ohranitev živali v njeni družini vedno pomembna. Ko je imela le 16 let, so ji dovolili, da dedka spremlja na odpravi na čudovite otoke. To je bila življenjska izkušnja, ki ji ni pokazala le neizmerne lepote, ampak tudi krhkost naravnih rezervatov.
Iz prve roke
»Mislim, da je najboljši način ozaveščanja pripovedovanje strastnih in ganljivih zgodb, s katerimi se otroci in odrasli lahko resnično poistovetijo. Upam, da bodo ljudje po ogledu Taba začutili odgovornost, da pomagajo rešiti ogrožene vrste, čeprav živijo daleč stran.«
– Mara Eibl-Eibesfeldt
Zanimivosti s snemanja
Nekaj ključnih prizorov je bilo posnetih v zavetišču za nosoroge Care for Wild. Tam so posneli pravega osirotelega mladička, ki so ga lahko hranili in se ga dotikali. Mali nosoroginji je bilo ime Daisy in stara je bila le štiri mesece. To je bilo pomembno, ker nosorogi rastejo zelo hitro in kmalu postanejo zelo močni, kar bi bilo lahko nevarno za otroške igralce. Zavetišče se nahaja na severu nacionalnega parka Kruger, blizu Mpumalange v Južni Afriki. Tam vzgajajo mladiče nosorogov in otroke, katerih matere so postale žrtve krivolova ali zaradi drugih razlogov ne morejo skrbeti za svoje družine. To je zelo lepa, hribovita pokrajina, in ker je zaščiteno območje tako veliko, lahko nosorogi tam ostanejo, tudi ko popolnoma odrastejo. Točen naslov skrivajo zaradi strahu pred divjimi lovci.
Večino filma so posneli v koči sredi lovskega rezervata v Južni Afriki, tako da je bila filmska ekipa nenehno obkrožena z divjimi živalmi. Okoli območja koče je bila električna ograja, zato se jim levi, leopardi, divji psi, nosorogi ali sloni niso mogli približati. Bilo pa je veliko opic, impal in drugih antilop.
Večino posnetkov živali v filmu so posneli z majhno ekipo, sestavljeno iz samo treh ljudi. Nekaj dni so se vozili po različnih narodnih parkih in si vzeli dovolj časa za dobre posnetke različnih živali.
Zelo razburljivo je bilo snemanje s kačo. Lastnik nestrupenih kač je Litlha, Avo in režiserkino hčerko, ki je bila na obisku, navadil na kače. Za to so potrebovali kar nekaj časa, zlasti ker kače vohajo z jezikom, zato skušajo glavo in jezik vedno obrniti proti tistemu, ki jih drži. Potem ko sta se dekleti začeli ponosno sprehajati s kačami okrog vratu, se je opogumil tudi Litlho in na snemanju ni bilo več opaziti začetne sramežljivosti.
Druge vznemirljive zgodbe s snemanja:
– Opice vdrejo v kuhinjo in ukradejo čokoladna velikonočna jajca.
– V snemalkini sobi je strupena zelena kača.
– Netopirji v drugih prostorih.
– Nosorog nam zapre pot do snemanja in nam nato sledi.
– Snemanje s čredo nosorogov, ki na koncu ujamejo gospoda Winterbottoma (prav tako iz zavetišča Care for Wild).
