Zgodba
V bližini tropskega gozda na Borneu zdolgočasena enajstletna Kéria reši mladega orangutana Oshija na plantaži palmovega olja, kjer dela njen oče. Medtem ko deklica skrbi za opičjaka, se k njej priseli mlajši bratranec Selaï, član staroselskega plemena Penan, da bi se izognil družinskemu sporu z gozdarskim podjetjem, ki želi uničiti njihov dom. Kéria, Selaï in Oshi se nato skupaj pogumno borijo proti nevarnosti uničenja bogatega starodavnega tropskega gozda, dóma staroselcev. Ob tem spoznajo, kako pomembno je sodelovati, saj so s skupnimi močmi lahko kos prav vsakemu izzivu. Kéria odkrije svoje korenine v plemenu Penan in se nauči ceniti modrosti staroselcev, pa tudi bivanja v sožitju z naravo, ki jo odločno brani pred nevarnostjo.
Festivali, nagrade
Annecy 2024, Locarno 2024
O avtorju
Claude Barras, rojen leta 1973, je priznan švicarski režiser. Slovi po unikatnem pristopu k animaciji, v katerem globoko čustveno pripovedovanje združuje z izrazno likovno estetiko. Študiral je ilustracijo in računalniško grafiko na Šoli Émile Cohl v Lyonu ter 3D infografiko v Lozani. Na univerzi Lumière v Lyonu je diplomiral iz antropologije in digitalnih slik ter danes deluje kot samostojni ilustrator v Ženevi. Pred prvim celovečernim animiranim filmom Bučko (2016) je Barras režiral več nagrajenih kratkih filmov, med njimi Duh iz konzerve raviolov (2005), ki je bil leta 2022 prikazan tudi na Animateki. Njegov celovečerec Bučko je bil predstavljen na Filmskem festivalu v Cannesu in je prejel številne mednarodne nagrade.
Iz prve roke
»Odraščal sem v švicarskih Alpah, vendar so bili moji stari starši kmetje. Živeli so zelo preprosto, imeli so veliko živali in bili močno povezani z naravo. Tudi moji starši so bili kmetje, vendar so sprejeli modernost. V osemdesetih letih so v vinogradih začeli uporabljati veliko gnojil in pesticidov, saj so gojili monokulturno grozdje. Takrat sem bil še otrok in videl sem, kako je vsa raznolikost živali in rastlin preprosto izginila iz našega vinograda. To je bil resen predmet spora med mano in mojimi starši. Mislim, da film izhaja iz tega.«
»Pri razvoju zgodbe pa je bil pomemben tudi mož po imenu Bruno Manser. Bil je Švicar in eden prvih okoljskih aktivistov na svetu. Deset let je živel na Borneu in je tako v Švici kot po vsej Evropi veliko prispeval k ozaveščanju o boju domorodnih ljudstev proti industrializaciji in izkoriščanju palmovega olja.«
– Claude Barras
Kritike
»Film s svojo animacijo širi pomembna sporočila o okoljevarstvu in spoštovanju kulture. Z osupljivo filmsko upodobitvijo gozdov Bornea gledalce spodbuja k spoštovanju in zaščiti teh redkih naravnih čudes. /…/ Barras je ustvaril nekaj posebnega, kar bo na premišljen način tudi mladim predstavilo nekatera bistvena vprašanja. Film opozarja na neprepoznane junake, ki jih naš svet nujno potrebuje.«
– Mahan Zahiri, JNews
