Zelena knjiga

Film je navdihnilo pravo prijateljstvo.

Oskarjevski nominiranec Viggo Mortensen in dobitnik oskarja Mahershala Ali igrata glavni vlogi v filmu Zelena knjiga. Film je navdihnilo pravo prijateljstvo, ki je presegalo rasno nestrpnost in družbeno razslojenost zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Ko Tonyja Lipa (Mortensen), redarja iz italijansko-ameriške četrti v Bronxu kot voznika za koncertno turnejo po ameriškem jugu najame Dr. Don Shirley (Ali), afroameriški klasični pianist svetovnega slovesa, se morata zanašati na “zeleno knjigo”, ki je nekakšen vodič po takratnih varnih območij za Afroameričane. Soočena z rasizmom in nevarnostjo ter hkrati z nepričakovano človečnostjo in humorjem sta prisiljena razlike postaviti na stran, da bi lahko preživela in uživala na življenjskem popotovanju.

Festivali, nagrade

Toronto (nagrada občinstva). Nominacije za zlati globus za najboljšo režijo, scenarij in stransko vlogo ter nominaciji za najboljši film in igralca v kategoriji muzikalov in komedij. Nagradi National Board of Review za najboljši film in igralca. Nagrada Ameriškega filmskega inštituta za enega desetih najboljših filmov leta. Hollywoodski filmski nagradi za najboljši scenarij in igralski ansambel. Mill Valley (nagrada občinstva). Palm Springs (nagrada za skupinsko delo igralcev in režiserja). Zürich. London. Rim. Trije oskarji – za najboljši film, izvirni scenarij in igralca v stranski vlogi (Mahershala Ali) – in še dve nominaciji.

Iz prve roke

»Res si želim, da bi ljudje videli ta film /…/, ker verjamem, da zares lahko nekaj malega spremeni, da lahko združi ljudi. /…/ Zavedali smo se nevarnosti, da bi ga gledalci označili kot še eno zgodbo, v kateri belec rešuje črnca, saj Tonyja najamejo, da bi Dona varoval. In Tony zares reši Dona iz nekih posvetnih zagat, toda Don reši Tonyjevo dušo. Izboljša ga. Tony je na začetku rasist, potem pa odpre svoje srce. Oba se spremenita. Prav tako nismo želeli, da bi bil črnec tisti, ki spremeni belca. Gre le za to, da dva moška najdeta skupno točko. /…/ Šele ko sem v vlogah zasedel dva izmed najboljših igralcev našega časa, sem dojel, da se tu skriva veliko humorja. /…/ Film ne želi pridigati. To ni film o rasi, ampak o ljubezni, o tem, kako lahko ljudje z različnih bregov pridejo skupaj in ugotovijo, da smo v resnici vsi enaki.«
– Peter Farrelly

»Ko gledalcu izvabi smeh in solze ter ga povabi k razmisleku o preteklosti in sedanjosti naše družbe, nam Peter Farrelly podari zgodbo, ki se lahko kosa z najboljšimi deli Franka Capre in Prestona Sturgesa.«
– Viggo Mortensen

Zanimivosti

Film je zasnovan na resničnih dogodkih. Pod scenarij in produkcijo se je podpisal tudi Nick Vallelonga, sin danes že pokojnega Tonyja Vallelonge, ki je zgodbo oblikoval po pripovedovanjih svojega očeta.

Zelena knjiga se je imenoval priročnik za afroameriške popotnike, ki ga je med letoma 1936 in 1966, v času, ko je bila rasna diskriminacija v ZDA vsesplošno razširjena in marsikje tudi zakonsko predpisana, izdajal poštni uslužbenec Victor Hugo Green. V zeleni knjižici so bili zbrani napotki, ki so temnopoltim olajšali potovanje po državah ZDA, pa tudi podatki o prijaznih prenočiščih, obedovalnicah, trgovinah, črpalkah in drugih nujnih popotnih postojankah. Priročnik je bil nepogrešljiv sopotnik Afroameričanov vse do zakonske prepovedi rasne segregacije.

Portret avtorja

Peter Farrelly (rojen leta 1956 v Phoenixvillu v ameriški zvezni državi Pensilvanija) je ameriški režiser, scenarist, producent in pisatelj. Sprva se je ukvarjal s pisateljevanjem, po diplomi iz lepih umetnosti na univerzi Columbia pa se je preselil v Los Angeles in začel pisati scenarije. Z bratom Bobbyjem sta spisala, zrežirala in producirala vrsto uspešnih komedij, Zelena knjiga pa je prvi film, ki ga je Peter Farrelly posnel samostojno, brez bratove sorežije. Premierno je bil prikazan na festivalu v Torontu, kjer je prejel nagrado občinstva, za njo pa še vrsto priznanj na drugih festivalih in kar pet nominacij za zlate globuse.

Recenzije

»Zelena knjiga je duhovit in kot kašmir topel film za dva igralca, kjer oba zvezdnika blestita s svojim humorjem in srčnostjo. Mahershala Ali po vlogi podlega prekupčevalca drog v Mesečini s tem dostojanstvenim obratom več kot upraviči svojo priljubljenost. Viggo Mortensen? Z besedami ni mogoče opisati čudovite, resnične in tridimenzionalne osebe v vlogi šoferja, ki ga doleti lekcija iz strpnosti in mu spremeni življenje. /…/ Njegov šarm in karizma sta bogato poplačana z enim najboljših in najbolj nepozabnih filmov zadnjega desetletja.«
– Rex Reed, The Observer

»Zelena knjiga je kot narobe obrnjen Šofer gospodične Daisy; film je zgrajen okrog neizogibnega trenja, ki nastane, ko eleganten Afroameričan najame neotesanega tipa iz Bronxa, da bi ga vozil po ameriškem jugu. Deluje na podlagi kemije med dvema glavnima igralcema, ki občinstvu tokrat pokažeta svojo drugo plat. /…/ Zelena knjiga ne more izbrisati rasizma, nas pa opomni, da je lahko preživljanje časa z ljudmi, ki so drugačni od nas, čeprav le v temi kinodvorane, ključ do premagovanja predsodkov.«
– Peter Debruge, Variety

»Ali in Mortensen sta v svojih vlogah izvrstna. Mortensen, ki je odigral tako različne vloge, kot sta Tolkienov junak in ruski gangster, se znova izkaže z briljantno transformacijo, Ali pa utelesi tako dostojanstvo, ki ga Shirley kaže navzven, kot bolečino, ki jo z njim prikriva. Režiser in soscenarist Zelene knjige je Peter Farrelly, ki je v tandemu z bratom znan po odbitih komedijah, kakršna je Nori na Mary. To vas bo presenetilo samo, če ste bili doslej imuni na iskrena čustva v srcu njunih filmov. Tokrat se je Peter Farrelly lotil drame in posnel sila ganljiv film.«
– Mednarodni filmski festival v Torontu

»Scenarij premore težo, ki se gledalca dotakne in preseže golo komedijantstvo. Lahkotno se boste smejali, ko bo Tony poučeval Dona o čudesih ocvrtega piščanca, medtem ko bo glasbenik šoferju pomagal pisati pisma ženi Dolores. Pretresel vas bo tudi pogled v čas, ko je imelo deljenje ljudi glede na njihovo rasno pripadnost zakon na svoji strani. Zelena knjiga je film o rasni, pa tudi razredni razslojenosti in prav je, da Farrelly ničesar ne olepšuje.«
– Peter Travers, Rolling Stone

»Predvidljivost je v filmu kot Zelena knjiga namerna poanta, ki občinstvu prinaša zagotovilo, da se ljudje lahko spremenijo in da je sovraštvo mogoče premagati.«
– Tim Grierson, Screen Daily

»Lahko je zamahniti nad preprostostjo Zelene knjige /…/, vzdihovati ob širokih potezah, s katerimi pripoveduje to pomembno resnično zgodbo. Toda v uporabi filma takšnega formata, ki oživlja ne tako oddaljeno preteklost stalnega človeškega razvrednotenja, upravičenega z zakonom, tiči neka nuja. Da, to je zabaven film, namenjen širokemu občinstvu in zasnovan na kar najlažje prebavljiv način, a vendarle služi pomembnemu namenu: opozoriti belsko občinstvo na težave, s katerimi se soočajo temnopolti.«
– Benjamin Lee, The Guardian

»Zelena knjiga /…/ je mnogo imenitnejši film kot Farrellyjeve prejšnje komedije. Ko bo zavil na temno stran /…/, boste hoteli oba glavna junaka oviti z zaščitniškim objemom. Igralo se bo na koncertih in zoperstavljalo fanatizmu, a najbolj sofisticiran vidik filma je par transformacij, tako subtilnih, da ju utegnete spregledati.«
– Joshua Rothkopf, Time Out

»Srčna zgodba Petra Farrellyja /…/ najde pravi recept za ganljiv in pomenljiv pogled na rasno in razredno delitev v Ameriki. Takšne filme studii danes redko producirajo. To je sicer predvidljiva, a zabavna zgodovinska drama po vzoru nekega drugega hollywoodskega obdobja, znova obujenega v 21. stoletju z dvema izmed najboljših sodobnih igralcev, ki didaktično formo povzdigneta na višjo raven.«
– Eric Kohn, IndieWire

»Jedro notranjih nasprotij, ki jih uteleša Shirley, morda nima toliko opraviti z njegovo barvo kože kot s kulturo. Zelena knjiga namiguje, da v ZDA biti predan visoki kulturi pomeni obsoditi se na samoto /…/. Zdi se, da film govori, da je visoka umetnost sicer že v redu, da pa morajo tudi veličastni talenti na koncu odvreči svoje fine manire in se pridružiti ljudem, pa naj bo to na božični večerji italijanske družine ali pa ob spontanem R&B muziciranju. Na koncu koncev ta film morda sploh ne govori toliko o rasnih kot o razrednih delitvah.«
– Jonathan Romney, Film Comment